Matija Krivec z gosti

Matija Krivec - kitara, vokal

Matija krivec je svojo profesionalno glasbeno pod začel kot basist in kontrabasist,  v raznih eksperimentalnih fuzijah različnih stilov in glasbenih kultur. Med študijem je soustvarjal in vodil je projekte, od džeza do afriške, indijske, arabske glasbe in uglasbljenje vokalne poezije. V tem obdobju je sodeloval in z aranžmaji dopolnil cabaret Patetico, takrat odmevno skupino. ki je na inovativen način povezala zvok akustičnega jazz tria s pop in rock skladbami. Pobližje se je spoznal še z gledališko glasbeno igro, izvajal cabaret z Juretom Ivanušičem in uglasbil nekaj predstav.

Po selitvi iz Maribora v Ljubljano se je tam povezal z raznolikimi glasbenimi ustvarjalci, v načinu jazza, ethna, šansona, projekte s poudarkom na avtorski glasbi ter s kreativnim pristopu spajanja različnih zvokov in ritmov.  V tem času je tudi sproduciral nekaj albumov, z glasbo opremil nekaj predstav in oddaj ter glasbeno opremljal zasedbe z avtorsko vokalno glasbo. Posvetil in poglobil se je tudi izvajanju z instrumenti, kot so klavir, violoncello, mandolina, tolkala, flavta...Z izpopolnitvijo in dopolnitvijo vokalne tehnike se je pojavila strast do pisanja poezije in izražanja skoznjo. 

V ustvarjalnih letih v Ljubljani je sodeloval z mnogimi skupinami in posamezniki, kot so Vasko Atanasovski, Terrafolk, Neca Falk, Brencl banda, Ana Dežman, Boštjan Gombač... Pristopil je tudi k mnogim manjšim avtorskim projektom. Pričel ali pomagal je vzpostaviti nekaj lokacij in programov za izvajanje žive glasbe.  V tem času je sproduciral nekaj albumov, z glasbo opremil gledališke predstave in TV oddaje, glasbeno opremil zasedbe z avtorsko vokalno glasbo. 

V zadnjih letih pa se je poglobil v študij kitare in odprl ustvarjalno pot svoji poeziji in vokalu. S projektom brazilske glasbe Bosanoga in z lastnimi prevodi nekaterih pomembnih brazilskih pesnikov je poskušal skozi slovenski jezik odpreti vrata razumevanju zgodb brazilske moderne kulture ter slovenskemu jeziku ponuditi možnost izraza drugačnih barvah in ritnih. 

Lotil se je celo poezije Cankarja in jo in jo vključju v to glasbeno okolje. K temu pa dodal svojo novo avtorsko poezijo, uglasbljeno v maniri brazilskega/evropskega, nenazadnje avtorskega šansona