Hommage Edith Piaf

(posvečeno Édith Piaf in Larini Šmoni)

Igra in poje:                   Lara Jankovič

Režija:                          Zijah A. Sokolović

Asistentka režije: Simona Semenič

Dramaturgija:                 Amelia Kraigher

Prepesnitev:                    Tomaž Letnar, Janez Menart (Harmonikar)

Harmonika:                    Marko Brdnik

Igra srca. Intimno, solzavo, duhovito prepletanje zgodb dveh žensk – Lare in Édith. Prva kot velika občudovalka slednje, ki skozi burno življenje iz biografije druge poskuša najti samo sebe, iskati podobnost in obenem svojost. Je ne posnema, ampak znotraj sebe išče njo. Kot Lara misli in si predstavlja, kako je Édith to počela. Zato KOT JAZ. (Lara Jankovič)

Po biografiji Édith Piaf Simone Berteaut in z mislijo na igralko in šansonjerko Laro Jankovič je nastala predloga za predstavo Kot jaz. Celovečerna monodrama se sprehodi skoz izbrane postaje burnega življenja te velike dive francoskega šansona. Za kar najbolj razgiban prikaz njenih nena(va)dnih vzponov in padcev v različnih ustvarjalnih obdobjih pa dramaturgija predstave sledi preverjeni logiki bliskovitih preobratov. Dinamična zgodba, pripoved, ki gledalca največkrat nagovori na čustveni ravni, se obenem preliva in celo do nerazpoznavnosti premeš(č)a z intimnimi zgodbami igralke, pevke, oboževalke, pripovedovalke, ki nam jo podaja, v posameznih detajlih pa se bo lahko prepoznal vsak gledalec. Monodrama z vloženimi songi in glasbeno spremljavo v živo se vpisuje v žanr t. i. glasbenega gledališča, ki je na naših odrih zelo redko zastopan, saj predstavlja enega najtežjih igralskih in pevskih izzivov /.../

Šansone je posebej za to predstavo iz francoščine prepesnil Tomaž Letnar, njihovo glasbeno priredbo in aranžmaje pa podpisuje harmonikar Marko Brdnik, ki igralko na nastopih spremlja v živo. Rdeča nit predstave je ljubezen v vseh mogočih agregatnih stanjih in takšni so tudi izbrani songi (večinoma manj popularni, zato ponujajo tudi več možnosti za nove avtorske reinterpretacije, nekateri bodo celo prvič izvedeni v slovenščini). Skozi igro, petje, močno prezenco in nezgrešljiv temperament interpretke Lare Jankovič se je ob pomoči režiserja, enega največjih mojstrov monodramskih nastopov Zijaha A. Sokolovića, na novo izpisala zgodba, ki je v celoti zavezana francoskemu espriju, ljubezenskim napevom in 'igri srca'. (Amelia Kraigher, ob premieri monodrame Kot jaz)

KNJIGA »PIAF, FRANCOSKI MIT«

Namen te knjige je znova pregledati ter obenem na podlagi vrste novih elementov iz različnih virov osvetliti to nenavadno življenjsko pot, ki je bila pogosto zunaj vseh norm. V upanju, da bo mit o Édith Piaf, ko se bo otresel mistifikacij in druge navlake, lahko zažarel še veličastneje in bolj živo kot kadarkoli. (Iz Predgovora v knjigo Piaf, francoski mit)

Ugledni francoski raziskovalni novinar Robert Belleret se je pisanja biografije Édith Piaf lotil nadvse temeljito: preučil je množico pričevanj, redkih dokumentov in predvsem arhivskega gradiva, pogosto neobjavljenega, ter potrpežljivo sledil njeni poti do meja predstavljivega; in sestavila se je zgodba, ki bi je bil vesel vsak avtor ognjevitih sag ali epskih romanov. V knjigi Piaf, francoski mit (Piaf, un mythe français) ruši kar nekaj ukoreninjenih mitov (na primer o njenem otroštvu, o ljubezenski zvezi z Marcelom Cerdanom itd., ki jih je tudi sama podpirala in širila), ki so jih povzemale vse dosedanje upodobitve, vključno s filmskimi, in z globokim spoštovanjem do umetnice ter ob pomoči dragocenih pričevanj, neobjavljenih korespondenc in obsežnega arhivskega gradiva izrisuje njeno novo, resničnejšo in bolj življenjsko podobo.
Édith spremljamo od rojstva (ne na ulici, kot govorijo znane zgodbe) skozi otroštvo (ki tudi ni bilo čisto tako, kot smo doslej brali in poslušali – niso je hranili z vinom in ni bila štiri leta slepa …) in skozi vse fantastično, turbulentno in kaotično, čeprav ne prav dolgo življenje do mučnih zadnjih let in smrti. Od uspeha do uspeha, od ljubezni do ljubezni, od ekscesa do ekscesa. Spoznamo jo kot izjemno občutljivo in čustveno pa hkrati zahtevno, naporno in trmasto; ambiciozno in hkrati negotovo, širokosrčno in pogosto krivično; strastno in zapeljivo ter hkrati prestrašeno in ljubosumno. Vse to je bila in vse to, skupaj z neverjetnim talentom in neskončno voljo, je bilo gonilo njenega življenja, ki je bilo v resnici kot roman, ki ne potrebuje nobene mistifikacije in mitizacije. In kot roman se knjiga tudi bere.

Glasbeni monodrami sledi kratek klepet Lare Jankovič in Maje Kraigher, prevajalke knjige Piaf, francoski mit, ter druženje ob kozarčku Édithine priljubljene pijače.