NYC – Sestetto All Star Minaccioso

Zasedba:

Alex Sipiagin: trobenta;
Tim Armacost: saksofon;
Luis Bonilla: pozavna;
Hector Martignon: klavir;
Boris Kozlov: kontrabas;
John Riley: bobni;

Luis Diego Bonilla je ameriški jazzovski pozavnist kostariškega rodu. Je tudi producent, skladatelj in pedagog. Rodil in odraščal je v Eagle Rocku v Kaliforniji staršem, ki so se v Združene države priselili iz Kostarike. Z glasbo in jazzom se je seznanil med obiskovanjem srednje šole. Po diplomi na srednji šoli Eagle Rock je študiral glasbo na Kalifornijski državni univerzi v Los Angelesu in diplomiral iz glasbe. Med svojim delovanjem v C.S.U.L.A. je bil član tako Big banda kot tudi vrhunskega jazz kvinteta, ki je osvojil najvišja priznanja na West Coast Collegiate Jazz Festivalu. Bonilla je z velikim bendom C.S.U.L.A. posnel pet odmevnih plošč, na katerih je kot solist nastopil in aranžiral eno od teh plošč. Študiral je v Los Angelesu pri Donu Raffellu, Royu Mainu, Davidu Caffeyju in nekdanjem pozavnistu/producentu Stana Kentona Bobu Curnowu. Ko se je kasneje preselil v New York, je magistriral iz jazzovskega izvajanja in kompozicije na Manhattan School of Music.

Alex Sipiagin je ruski jazzovski trobentač in krilničar. Iz Rusije se je v ZDA preselil leta 1990. Njegova prva večja služba v ZDA je bila z zasedbo Gil Evans Band. Igral je z Daveom Hollandom, Mingus Big Bandom, Michaelom Breckerjem in Mulgrewom Millerjem. Kot vodja je posnel številne albume, dvanajst jih je posnel za Criss Cross Jazz. Sipiagin je ustanovni član skupine Opus 5 s Seamusom Blakeom, Davidom Kikoskim, Borisom Kozlovom in Donaldom Edwardsom. Njegov album NoFo Skies je bil njegov prvenec za Blue Room Music, vendar ga je posnel isti kvintet kot njegov prejšnji album Moments Captured.Je član fakultete na Univerzi New York Steinhardt.

Saksofonist Tim Armacost je odraščal v Tokiu in Washingtonu. Pri osmih letih se je najprej naučil igrati klarinet, nato pa je pri 16 letih prešel na tenorski saksofon in igral v big bandih v Washingtonu. Pri 18 letih se je preselil v Los Angeles. Po diplomi na kolidžu Pomona se je preselil v Amsterdam in od tam sedem let delal v Evropi, kjer je poučeval tudi na Amsterdamskem konservatoriju. Eno leto je živel v New Delhiju v Indiji, kjer je študiral tablo pri Vijayu Ateetu in v svoje izvirno delo vključil koncepte indijske klasične glasbe. Dvakrat se je vrnil v Indijo, kjer je nastopil z ameriškimi in indijskimi jazzovskimi glasbeniki na mednarodnem jazzovskem festivalu v Bombaju, na festivalu Jazz Yatra v New Delhiju ter na koncertih v Hyderabadu, Bangaloreju in Kalkuti. Leta 1993 se je Armacost preselil v New York in posnel svoj prvenec Fire (Concord Jazz) s Kennyjem Barronom, Geraldom Cannonom, Billyjem Hartom in Shingom Okudairo. V letu 2010 je bil tudi član New York Standards Quarteta in sovodja Brooklynskega big banda, za katerega komponira in aranžira. Z Mikom Rodriguezom in Yutako Shiino je posnel album z naslovom Future Swing (2015). Leta 2018 je prispeval k albumu Davida Berkmana Six of One. Med letoma 1986 in 2019 je sodeloval pri 55 snemanjih jazzovske glasbe.

Boris Kozlov je ruski jazzovski basist. Rodil se je v Moskvi v ZSSR, Kozlov je študiral klavir na nižji glasbeni šoli, preden je prešel na bas. Kozlov je zmagal na tekmovanju Glasbene akademije Gnesin, kar mu je omogočilo vpis na fakulteto pri 15 letih in študij električne bas kitare.

Po diplomi je Kozlov opravil obvezno dvoletno vojaško službo, kjer je igral tubo in druga trobila. Po odhodu iz službe je Kozlov leta 1989 igral s sovjetskim državnim studijskim ansamblom "Melodia" in leta 1991 zmagal na tekmovanju jazzovskih solistov ZSSR. Nato se je preselil v New York, da bi študiral in izvajal jazz. Kozlov je igral na dveh albumih, nagrajenih z nagrado Grammy, prvega z Brianom Lynchom in drugega z Mingus Big Bandom (Live at Jazz Standard) leta 2011. Kozlov je nastopal kot glasbeni direktor slednjega benda. Kozlov je nastopal z Lewom Tabackinom, Bobbyjem Watsonom, Michaelom Breckerjem,Alexom Sipiaginom in drugimi. Kot samostojni izvajalec je Kozlov leta 2010 izdal album Double Standard, kot vodja pa Conversations At The Well leta 2016.

John Bernard Riley je ameriški jazzovski bobnar in pedagog. Nastopal je z Woodyjem Hermanom, Stanom Getzom, Miltom Jacksonom, Milesom Davisom, Dizzyjem Gillespiejem, Johnom Scofieldom, Bobom Mintzerjem, Garyjem Peacockom, Mikom Sternom, Joejem Lovanom, Franckom Amsallemom, Vanguard Jazz Orchestra, Carnegie Hall Jazz Bandom, Johnom Patituccijem in Bobom Bergom. Riley je začel igrati bobne pri osmih letih, potem ko je za darilo prejel mali boben. Riley je študiral glasbo na University of North Texas College of Music, kjer se je seznanil s širšim svetom glasbe in tolkal. Tam je igral, gostoval in posnel Lab 76 z One O'Clock Lab Band. Lab 76 je bil nominiran za nagrado Grammy za "najboljšo jazz izvedbo big banda". Jazz bobnar Paul Guerrero je bil eden njegovih vplivnih učiteljev v North Texasu.

V primeru slabega vremena, bo koncert v hotelu Kras.

Projekt je finančno podprla Občina Postojna in Ministrstvo za kulturo republike Slovenije.

Vstop prost!